©USS 2.2, junij 2005

Kako uporabljati doloène pridevnike

Kljuène besede: doloènost, nedoloènost, pridevnik, sklanjanje mo¹ke oblike pridevnika, sloven¹èina

URL:[http://www2.arnes.si/~lmarus/suss/arhiv/suss-arhiv-000346.html]

Rok ®aucer

Na vas se obraèam s problemom, ki me mori ¾e nekaj èasa. Namreè, ne vem kako pisati mo¹ke oblike pridevnikov v slovenskem jeziku.

Ali se pravilno napi¹e npr. obièajen/obièajni èlovek, izviren/izvirni film, ekscentrièen/ekscentrièni znanstvenik ipd.? Katera mo¾nost je kdaj pravilna in zakaj takrat.

Kot odgovor vam svetujemo ogled kar nekaj odgovorov na primerljiva vpra¹anja, ki so nastali na ©ussu v preteklih letih. Vse to je dostopno v arhivu vpra¹anj in odgovorov na na¹i spletni strani kot tudi v zborniku "©uss 1998-2000", ki je leta 2001 iz¹el pri ljubljanski ©tudentski zalo¾bi v knji¾ni in cederomski obliki. Spodaj je naveden eden teh odgovorov, na koncu pa sem pritaknil ¹e kratek dodatek.

**************************************************

Glej: Ponoven ali ponovni?.

***************************************************

Dodatek:
Vse zgoraj navedeno velja za knji¾no sloven¹èino. Vsaj v nekaterih razlièicah govorjene sloven¹èine (npr. ljubljanska) nasprotje doloènost/nedoloènost vèasih zaznamujemo s pregibnim nedoloènim èlenom "en" ("Sreèal je ene brihtne punce"; "Na vogalu stoji en brihten fant") in nepregibnim doloènim èlenom "ta" ("Sreèal je ta brihtne punce"; "Na vogalu stoji ta brihten fant, pred hi¹o pa ta neumen") -- kot vidite iz zadnjega primera, se oblika mo¹kospolnega imenovalni¹kega pridevnika v tej razlièici govorjene sloven¹èine ob doloènem èlenu ne spreminja. Pridevnika v doloèni zvezi "ta brihten fant" in nedoloèni zvezi "en brihten fant" imata isto obliko.

Govorcem teh nareèij je usvojitev sistema knji¾ne sloven¹èine zaradi neobstoja doloènostnega i-ja v njihovem vsakdanjem govoru dokaj te¾avna in si je po mojem ne gre gnati preveè k srcu; naprimer, moja srednje¹olska uèiteljica na Poljanski gimnaziji (ki je tedaj celo uradno izvajala program s poudarkom na dru¾boslovju) te prvine knji¾ne sloven¹èine nikakor ni obvladala, kar je izkazovala skozi hiperkorekcijo, torej uporabo doloène oblike tudi tam, kjer je ¹lo za nedoloèni pomen. Po drugi strani pa si vsaj v grobem lahko, èe ste govorec takega nareèja, pri rabi knji¾ne sloven¹èine pomagate prav s "prevajanjem" v svoj vsakdanji govorjeni jezik. Kjer bi uporabili doloèni èlen "ta", uporabite v knji¾ni sloven¹èini doloèno obliko (zgornji primer z doloènim èlenom "ta" bi torej prevedli v "Na vogalu stoji brihtni fant, pred hi¹o pa neumni").

Vedite pa, da ta strategija odpove pri vrstnih pridevnikih, npr. v zvezah "zeleni èaj", "èrni èaj" (èeprav gre pri teh morda zgolj za leksikalizirano sobesedilno oz. situacijsko doloènost). Ob odsotnosti direktne primerjave namreè tudi v omenjenih nareèjih reèemo "Tole je pa zelen èaj" in ne "Tole je pa ta zelen èaj". V "prevodu" v knji¾no sloven¹èino pa bomo vseeno uporabili vrstnopridevni¹ki -i, tj. "zeleni èaj". To oblikovno prekrivanje med funkcijsko do neke mere loèenima vrstnopridevni¹kim i-jem in doloènostnim i-jem za govorce nareèij, ki teh oblik v svojem sistemu nimajo, gotovo predstavlja dodatno te¾avo pri usvajanju knji¾nega sistema.

Najlep¹a vam hvala za natanèen, ob¹iren ter hiter odgovor.

Glej tudi: Ponoven ali ponovni.

Glej tudi: Neuraden ali neuradni urad za jezik.

Glej tudi: Suh vodoodbojen ali suhi vodoodbojni zakljuèni omet.